Ste že opazili, kako se vaše telo umiri, ko vstopite v gozd?
Nekaj v nas popusti. Dih postane globlji, misli se upočasnijo, srce bije mehkeje. Morda ne znamo vedno ubesediti, zakaj, a narava očitno deluje. In danes to ni več le občutek temveč znanstveno potrjen pojav.
Gozdna terapija, znana tudi kot shinrin-yoku ali gozdna kopel, izvira iz Japonske in danes predstavlja eno najbolj raziskanih oblik naravne regeneracije. Vse več študij potrjuje, da že kratek stik z gozdom občutno vpliva na delovanje našega telesa in uma.
Gozdna kopel: starodavno vedenje, sedaj potrjena z znanostjo
Kaj se zgodi v telesu, ko vstopimo v gozd?
V sodobnem načinu življenja pogosto delujemo pod vplivom simpatičnega živčnega sistema – to je sistem, ki aktivira odziv “boj ali beg”. Ves čas smo v pripravljenosti: na sestankih, hitimo po opravkih in obveznostih, polnimo si urnike z različnimi opravili, ki “nujno morajo biti narejene”…
V tem hitenju in skrbi, da opravimo vse kar smo si zadali tisti dan, teden, mesec, se telo odziva na svoj način. Zaznava ogroženost, čeprav ni neposredne nevarnosti. Vsaj v veliki večini primerov, ne.
Ko pa se znajdemo v naravi, v gozdu, ima telo priložnost, da si malce oddahne. Takrat se vklopi parasimpatični živčni sistem. To je stanje telesa, namenjen počitku, regeneraciji in priložnosti za zdravljenje. V odzivu simpatičnega živčnega sistema vse to namreč ni mogoče – takrat “bežimo pred levi in se borimo za življenje”. V stanju parasimpatičnega odziva pa se znižajo srčni utrip, krvni tlak in raven stresnega hormona kortizola. Dih se umiri. Telo dobi prostor za obnovo.
To potrjujejo tudi znanstvene raziskave.
Po raziskavi Parka in sodelavcev (2010) že 15 minutna gozdna kopel vodi v znatno zmanjšanje fizioloških znakov stresa. Še več: daljši »potop v gozd« lahko pozitivne učinke ohrani celo do dva tedna. Obsežna meta-analiza Antonelli et al. (2019) pa je pokazala, da redni sprehodi v naravi zmanjšujejo anksioznost, znižujejo krvni tlak in pomagajo telesu ponovno doseči notranje ravnovesje.
Narava je varno zavetje – in telo to ve, še predno se vklopi analitični um.
Zakaj je gozd tako učinkovit?
Gozd deluje kot naravna, multisenzorna terapevtska soba:
Vse to nas vrača v stik s sabo – ne na mentalni ravni, ampak skozi telo, dih in čute.
Kako pa gozd vpliva na našo psiho?
Poleg telesnih učinkov ima stik z gozdom tudi izjemne psihološke koristi:
Gozd nas pomiri, uravnovesi in napolni.
Gozd je terapevtski prostor za zdravljenje
V času, ko postaja stres tiha epidemija sodobnega sveta, je narava toliko bolj pomemben podporni prostor za sprostitev in zdravljenje. A pri tem je potrebno razlikovati aktivnost in sprostitev v naravi. Gozdna kopel ni vadba ali pohod s ciljem priti na vrh – je povabilo k globokemu, sočutnemu stiku s sabo, skozi naravo.
Pridruži se izkušnji gozdne kopeli
Želiš tudi ti izkusiti, kako te gozd povabi nazaj k sebi? Pridruži se vodenemu doživetju gozdne kopeli – izkušnji, ki te ne bo pustila v ravnodušju. Tvoje telo bo vedelo, zakaj si tam – vsaj tako mi je po izkušnji napisal eden izmed udeležencev:
“Veš kaj bi rekel frendu? Rekel bi: Pridi. Ko boš tam in boš izkusil to – boš vedel, zakaj ti priporočam.”
V članku so povzeti naslednji viri:
- Park, B. J., et al. (2010). “Physiological effects of forest walking.” International Journal of Environmental Research and Public Health
- Antonelli, M., et al. (2019). “Effects of forest bathing on stress: a systematic review.” Environmental Health and Preventive Medicine
- Li, Q. (2009). “Effect of forest bathing on human health.” Public Health
